Naviji so kulska bitja, Avatar pa awesome. Ok no, ne tak, da bi se uvrstil med pet mojih najljubših in najboljših filmov, ampak vseeno proti pričakovanjem super. Predfilm se je v naših kinih vrtel že nekaj tednov, zato mi je šel že pošteno na živce, kljub temu pa sem se ga po vseh pohvalah in samih superlativih odločila it pogledat v kino in te tvegat teh 3,80 €. In bilo je vredno, pa čeprav me je vseskozi obdajal občutek, da gledam pravljico za odrasle. Po eni strani bi lahko rekla, da gre za film, ki spada v ta praznični čas, saj je predvsem prva polovica filma tako lepa, svetleča, polna novih misterioznih bitij, ki nas popeljejo skozi čudovit in popolnoma nov planet Pandoro. Za razliko od Gospodarja prstanov skozi katerega sem se komaj prebila, so mi Avatarjeve tri ure minile kot blisk. Zaplet in razplet zgodbe sta mi bila sicer nekako pričakovana, nisem pa si mislila, da bo toliko žrtev med širšim krogom glavnih igralcev, ampak konec koncev še danes nisem prebolela, da je James Cameron v Titanicu ubil Jacka Dawsona.
Ocena: 8/10
Trailer:
